Moji posebni prstki

V porodni o tem ni bilo govora – imate zdravega velikega fanta!

Nekaj ur kasneje je bila vizita. Ponavadi so v Postojni otročke vzeli za vizito in jih kasneje pripeljali nazaj. Sedaj v času korone so pa vizito opravljali v sobi.

Ko je sestra vzela Lana je takoj komentirala njegov hematom na čelu. Lan je bil še tako temen, da ga sploh opazila nisem. V porodni je imel ves čas kapico, kasneje na oddelku pa je samo spal, jaz pa počivala. Ko je sestra komentirala njegov hematom sem se počutila kot.. nevem kaj naj rečem.. kot najslabša mama, 6h je že na svetu, jaz pa nisem opazila hematoma. Res ni bil tako opazen zaradi temne barve kože, ampak vseeno..

Potem ga je gledala pediatrinja. Jaz sem samo stiskala pesti, da ne bo zopet kaj narobe. Vedno je bilo z vsemi ostalimi otroci vse super, razen kakšen priraščen jeziček, izguba teže, drugo pa nič takega. Pri mojem prvem so mi že zelo hitro povedali, da je zlateničen, takrat sem se počutila kot, da konec sveta – pa kljub temu, da ni bilo nič takega. Bila sem prvič mamica, mlada in mi na kraj pameti ni prišlo, da bi sploh lahko bilo kaj narobe. Šel je pod lučko, vrednost je začela padati in po 7 dneh sva zapustila porodnišnico.

Porod drugega otroka je šel zelo hitro in posledično je bil sum, da ima nekaj v krvi. Nastavili so mu kanal v žilo in čakali smo točne izvide iz Ljubljane. Na srečo je bil sum napačen in kanal so odstranili.

Kljub temu, da nikoli ni bilo nekaj zelo narobe – HVALA BOGU!!!!! Vseeno te take stvari vržejo iz tira. Hormoni so v totalnem neravnovesju in solze ti kar lilejo.

Pri Lanu je pa prvič nekaj tako narobe, da se ni že v porodnišnici dalo odpraviti.

Je zdrav, le manjšo lepotno napakico ima. Lan ima zaraščena prstka na nogi, kazalec in sredinec Pa ne le na eni nogi, ampak na obeh nogicah – identično. Ko mi je to pediatrinja povedala so se mi oči napolnile s solzami. Nisem jokala, delala sem se močno, ampak so solze kar tekle iz mene. Bolj mi zdravnica razlaga, da to res ni nič kaj takega, da se lahko hitro reši, da ga tudi oviralo nič ne bo, če pustimo bolj sem si želela, da gre čimprej stran, da se lahko zjokam.

Prve minute sem se krivila za to, kaj sem narobe naredila… res sem veliko sladkarij jedla, je bilo krivo to? Nisem vedela kako naj Denisu povem – takrat se mi je to zdelo nekaj strašnega. Napisala sem v pogovor, kjer sta notri še njegova mami in oči. V momentu so me dvignili gor in imeli so popolnoma prav. To res ni nobena stvar zaradi katere bi se človek obremenjeval, važno, da je naš fant zdrav! Takoj sem mu poljubčkala nogice in od takrat ju imam najrajši.

Ne skrivam jih, z veseljem vam jih pokažem. Kar nekajkrat sem jih tudi že posnela, čakala kakšno vprašanje, ampak nikoli ni noben opazil.

Kljub temu, da je to le lepotna napakica, sva se z Denisom odločila, da jo čimprej odpravimo. Niti njemu, niti meni ne bi bilo vredu, da bi imela dva prstka skupaj. Sama imam govorno napako, zaradi katere sem bila tarča zbadanja v otroštvu. Ne želim, da moj otrok doživlja isto.

Pediatrinja je sama od sebe rekla, da se pri 2-3 letih prereže in to je vse. Ob strani vsakega prstka bo ostala mala brazgotina. Prstka naj bi rastla sedaj skupaj ne ovirano in kasneje, ko bosta ločena enako ne ovirano. 

Pozdravček in Larinega sveta ♡♡♡

Ni komentarjev

    Napiši Komentar