Je bila nosečnost načrtovana?
To vprašanje zadnja leta slišim precej pogosto. Tako, da sem navajena poslušati vsa svetovanja / pametovanja / vprašanja,.. Sčasoma dobiš trdo kožo in te res več ne gane.
Prva dva otročka sta bila načrtovana, vse je bilo točno tako, kot sva si želela! Ne dolgo po drugem porodu sem že izrazila željo po tretjem. Ne, da si ga Denis ne bi želel, ampak sva vse prekalkulirala: nakup novega avta, hitra selitev, daljša potovanja odpadejo,.. skratka, sva rekla, da za enkrat ne, če se kasneje odločiva, pa super!
AMPAK…
…ko sva se midva o tem pogovarjala, nihče od naju ni pomislil, da sem že noseča. Ja, dejansko se je od tiste parkrat, ko sva pazila, zgodil UPS!
Ne bom pozabila dneva, ko sem prvič (za tretjega) pomislila, da sem noseča. Že nekaj dni mi je bilo res slabo, ampak to sem prepisala živčnosti, namreč bil je vrhunec korona virusa, Denis je imel res štalo v službi in oba sva bila na koncu z živci.
Doma sem imela 1 test nosečnosti ClearBlue – ne tistega, ki prikaže še tedne, ampak malo slabšega. No ga bom probala, čeprav bo ITAK negativen, ni najmanjše možnosti, da sem noseča. In res čisto rahel minus! Vedela sem, nisem noseča! Grem pripraviti Mai-a, ker nas je Denis ravno peljal do babi-dedi, on pa je šel v službo. Nekaj mi ni dalo miru, minus je bil res blag. Grem še enkrat v kopalnico, vzamem škatlico iz smeti in gledam test. Odločim se, da bom poskusila še enkrat lulati gor, da bo minus močan! JOJ ena kapljica mi kapne ravno na mesto, kjer se pokaže minus ali plus. V istem momentu postane test POZITIVEN – minus črtica blaga, plus pa zelo temna. Ne, nisem noseča, to je zaradi kapljice.
Samozavestno pakiram stvari za s sabo, med tem sem poslala prijateljici sliko, ona pravi, da je nemogoče, da bi bil plus in jaz ne bi bila noseča. Se pregovarjava, na noben način nisem hotela iti v lekarno po test nosečnosti, da plačujem 15e za nekaj kar tako vem, da bo negativno. Okej, podležem, ga grem iskati, za voljo nje. Denisu rečem, da rabim nekaj za malega na recept, ko me vpraša, kje imam, rečem, da so naročili, ker nimajo na zalogi. Denis nas pripelje do babi-dedi in gre. Jaz pa hitro tašči otroka in letim v kopalnico. Naredim vse točno tako kot je treba in čakam,.. eno minuto.. dvee minuti.. meni se je tako vleklo, kot da so ure! Nisem mogla spustiti pogleda, da hitro slikam, pošljem prijateljici minus in gremo ven. Še vedno čakam… in KONČNO znakec – minus.. no ne, kaj?! PLUUS!!!! gledam, gledam, srce mi razbija, da ga slišim. Pokažejo se tedni 3+, to je maximalno. Jaz obstanem, ne mogoče, kako? Kaj bo rekel Denis? Vse gre narobe v službi, odločila sva se, da ne bova imel še enega in sedaj +.. šok. V sebi sem bila vesela, ampak prestrašena. Denis ve kako močno sem jaz proti splavu in da nikakor ne bi mogla zdravega ploda ubiti. V tistem momentu sem se odločila, bo kar bo, jaz ga bom obdržala sigurno, če bo imel pa on kakšne druge plane, spakiram oba otroka in grem.
Tečem do tašče z testom v roki in kričim njeno ime. Ona priteče do mene, kaj je narobe, jaz držim test v roki in ji ga pokažem. Ona v istem momentu dobi solzne oči in me začne spraševati kaj je to, itak, da je vedela, ampak ni upala nič reči. Ko končno zadiham in izgovorim noseča sem me takoj objame, solze veselja ji tečejo. Jaz pa kot kip. Povem ji, da me je strah kaj bo rekel Denis, da ne bom šla nikoli splaviti! Ona mi reče, da zelo dvomi, da bi Denis rekel kaj takega, ampak da mu moram nemudoma povedat. Ne, ne grem! Tašča: “Ja greš, Lara, bom že jaz z malima, pojdi!”
Se peljem, razmišljam, kako mu bom povedala, nič pametnega ne sestavim, bom že. Pridem do Denisa, takoj planem v jok in v njegov objem, Denis me sprašuje kaj je narobe? Nisem mu mogla odgovoriti, samo potisnila sem mu test v roke. On ga gleda, me resno vpraša “A ti to resno? Noseča si?” jaz mu pokimam. In sledila je reakcija, ki si jo v najboljšem scenariju nisem zamislila, ko sem se peljala. Pričel me je objemati, ljubčkati, ja še enega bova imela! Jaz pa še vedno kot kip, ja kako, a nisva rekla, da ne bova imela več? Ja, pa se je zgodilo, bova imela še enega!
Kljub nenačrtovani nosečnosti sva oba presrečna, zdaj bomo pa res popolni! Mogoče bova imela 3 fantke in bom jaz poleg naše psičke blažena med moškimi! Mogoče pa se fantoma pridruži šefica!
Je pa ta nosečnost mogoče malenkost bolj čustvena za mene, saj se zavedam, da je skoraj sigurno čisto vsaka stvar zadnja. Zadnjic čutim prve brce, zadnjič mi bo malo bitjece kolcalo v trebuščku, zadnjič se ponosno sprehajam s trebuhom,.. Tako, da res skušam uživati v vsak momentu nosečnosti. Meni je to tako prečudovito obdobje!
Pozdravček iz mojega sveta ♡♡♡
