Priprava psičke na dojenčka

17 avgusta, 2020

Imava boxerko, rojeno leta 2012 in do nedavnega je bila ona kraljica najinega sveta. Dejansko je bila res kraljica, spala je v postelji, kavču, kjer je želela. Šla je z nama na čisto vsak izlet, morje, tudi glede restavracij sva bila pozorna, da dovolijo pse. Še v Ikeo sem jo hotela zvleči.

Ne bom lagala, če povem, da naju je bilo strah, kako bo Gina sprejela novega člana. Zelo hitro, ko sem zanosila, se je začela spreminjati. Postala je zelo zaščitniška do mene. Za psice je to sicer na splošno značilno, ampak tisto obdobje niti psu ni dovolila blizu mene. Ko sem jo peljala na sprehod, sem morala na drugo stran ceste, če se je na isti približeval drugi pes. Vlekla je kot nora v njih. Ko sta šla sama z Denisom ali pa je tudi on bil zraven, pa ni bilo panike, stara Gina.

Gina je pri prvem sigurno čutila, da sem noseča, stalno je glavico dajala na trebušček, prej tega nikoli ni delala.
Karkoli sem kupila za otročka, sem ji pokazala, da je prevohala.
Ja, dejansko sem jo vključevala v vse – kot otroka.

Na dan poroda sem se zbudila v mokri postelji. Denis je bil v službi. Ko sem hodila do wc-ja, je bila Gina grozna, cel čas sem jo imela pod nogami, drugače ponoči spi kot kip, takrat je norela! Tudi v kopalnici, ni šans, da bi šla, kar silila je v mene. Očitno je ona pred mano dojela, da mi je odtekla voda. Jaz na to nisem pomislila, ker je bilo 3 tedne pred rokom.

Šla sem v porodnišnico in rodila. Denis je že takoj iz porodnišnice vzel domov prvo tetra pleničko. Poslal mi je posnetek, N O R O ! Gina je spala z njo, pa ne le to, nosila jo je v gobčku, kot eni otroci stalno nosijo ninico. V porodnišnici sem bila 6 dni, Gina je vsak dan dobila novo tetra pleničko, ali so imele samo vonj dojenčka ali pa je bil še kakšen kupček.

Ta čas, ko sem bila v porodnišnici, je Denis pripravil posteljico in notri položil vse plišaste igračke. Ni bilo nekaj ur, ko je Gina vse prevohala in se prisvojila eno igračko. Ta igračka je bila sveta, to je bil njen mladiček, v gobčku jo je držala 20h na dan. Lizala jo je, zakrivala v odeje, nosila ji je brikete v posteljico, sploh ne vem kako… Skratka, res je bila obsedena z njo, bog ne daj, da bi jo vzel, to je bil njen mladiček. Igračka je imela še opcijo, da potegneš vrvico in se prižge melodija. Takrat je Gina cvilila in globoko dihala, verjetno je mislila, da mladiček joka, ne vem?

Ko sem šla iz porodnišnice, sta naju prišla iskati oba Denis in Gina. Gina je ta čas počakala v avtu. Ko sem prišla ven, sva imeli prvih nekaj minut zase. Poljubčkali sva se in šli na hitri sprehod. Nato pa je Denis prinesel Tai-a, takoj ga je prevohala. Seveda sva jo malo držala nazaj, vseeno je to pes. Nikoli ne moreš vedeti reakcije.

Celo pot od Postojne do Ljubljane ga je opazovala in ob vsakem njegovem glasku obračala glavo. Ko smo prišli domov, je bila takoj nagrajena z priboljškom. Vse je lahko prevohala, povsod je bila zraven. Ko sem Taia preoblačila in je jokal, se je drla z njim, ni lajala, ampak dejansko tulila

Dobila sem vprašanje, kako mi je uspelo poleg vsega dajati še toliko pozornosti psu. Priznam, da sem jo začela zanemarjati, vsak dan bolj. Samo Tai, Tai in Tai. To je Denis opazil, zato ji je to moje “obdobje” dajal še toliko več pozornosti, da se ne bi počutila zapostavljene. Vem, tukaj je bila moja napaka, ampak res mi je šla na živce, povsod je bila, stalno pod nogami, dlake povsod,.. Kmalu sem dojela, kaj delam in sem ji namenjala več pozornosti, začeli sva tudi skupaj sami hoditi na sprehode. Bili pa smo zelo pozorni, da je vsak, ki je prišel na obisk, najprej pobožal Gino, ji dal priboljšek in si šel umiti roke, šele nato pa k dojenčeku.

Pri drugem otroku smo naredili vse isto, ampak sploh ni več neke posebne pozornosti dajala, je mislila, da se je samo otrok podvojil. Vse je bilo isto, samo, da sta bila dva.

Sedaj otroka res učim, da sta nežna z njo, se lepo igrata. In res lahko rečem samo: svaka čast Gina, res ti hvala, da si taka kot si. Najbolj potrpežljiv in ljubeč kuža, kar jih obstaja.