PCOS in težave z zanositvijo

Tokrat bom pisala o malo drugačni temi, o temi s katero se sama nisem spopadala.

Ko sva se z Denisom odločila za prvega otroka in sem prenehala s kontracepcijo sem zanosila takoj. Za drugega otročka je trajalo malo dlje, saj sem si ga res res želela in vse bi na hitro, tako, da je verjetno to vplivalo na to. Trajalo je nekaj mesecev. Mai pa je nastal v Turčiji, ko sva se malo sprostila in pozabila.. No ja, “pozabila”, če je to, da pozabiš, da delaš sveče po sexu, okej 🙂 No, ampak je ratalo. Zadnji otroček, ta v trebuščku, pa sploh ni bil načrtovan, z Denisom sva še pazila tiste parkrat. Namreč kot sem že nekajkrat povedala, sem med porodom vedno raztrgala. Posledično začetek spolnega odnosa zelo boli. Ker sem imela takrat v glavi le kako je bilo “prvič” po rojstvu Taia, sploh nisem želela “prvič” po rojstvu Maia. Je sicer vedno boljše, ampak prvič po porodu res boli začetek. No in že tako sva kar nekaj mesecev po porodu “prvič” in tiste nekajkrat ko sva -beri okoli 5x- in op, že sem začela bruhati zjutraj.. Pri nama mora biti obvezno kontracepcija, ker drugače bom nadaljevala – vsako leto, en otrok.

Odkar sem si naredila javni profil, na vsake toliko dobim vprašanje glede zanositve. Žal vam tukaj zelo težko pomagam, sama nimam nikakršnega pametnega nasveta,.. Lahko rečem le to, kar je najtežje narediti : sprostite se, poskusite pozabiti na to in predvsem ne sexajte z razlogom, da boste zanosila.

Sem se pa na delitve zgodb in nasvete obrnila na moje sledilke, katere so brez problema delile svoje zgodbe. Predno objavim zgodbe bi se rada zahvalila vsaki posebaj, da je bila pripravljena to deliti, da se je odločila, da s svojo zgodbo mogoče pomaga kakšni drugi.
Za vse, ki se pa spopadate s tem pa resnično upam in stiskam pesti, da vam rata, da čimprej zagledate tisti plusek na testu <3

ANONIMNE ZGODBE SLEDILK:

  • Policistični jajčniki in splav

    Bila sem na kontracepcijskih tabletkah, nobene pozabila pojesti in sok… NOSECA!! Nism vedla kako naj se sploh lotim vsega skupaj, ker itak ni bil pravi cas… pa vseeno, zacnem po nekaj dneh gledat iz drugega vidika, mogoce pa ja… sledi urgenten pregled, ker sem zacela rahlo krvaveti. Ginekologinja me poslje naprej, na pregled v UKC – ginekologija. Tam opazijo, da je levi jajcnik policisticen, glede ploda nic – pojdite se v porodnisnico… si mislim ok, saj bo vse kul. no, tam pa sok. Da s plodom ni ok, vsi so svetovali splav. Sama sem rekla, da ne. Ce bo vse ok, se bo obdrzalo, ce ne se pa vrnem… in cez dva dni grozni krci, klicem ginekologinjo, dobim napotnico za porodnisnico. Tam so me z vsemi izvidi napotili direkt na splav. Prej smo opravili se en pregled. Dobila sem tabletko za domov, po treh urah pa se je zacela ziva nocna mora. So povedali, kaj me caka, ampak nisem pricakovala tako mocnih bolecin in krvavitev. Cez dva dni se vrnem v porodnisnico na drugi del… tabletka za doma je namrec le zacetek. Tam povem, da mislim da sem se ze scistila, kako je potekalo, bolecine itd. Po pregledu mi povejo, da se stvari niso NIC spremenile. Da me cakajo se stiri tabletke v noznico. SOK. Ampak ok, bom prezivela, baje je zame dobro?! V sobi sem edina od 9 punc, ki smo tisto jutro bile tam, bila sama. Ne znam si predstavljati, da jih zraven mene lezi se 3-4. In samo eno stranisce!
    Psihicno sem takrat padla na poden nule. Nihce ni smel biti ob meni. Svet se ti podira, ti pa sam. Groza. Bolecine so se iz minute v minuto stopnjevale, pritiskam gumbek. Dobim protibolecinsko tableto, kasneje se injekcijo. Hodim gor in dol po sobi, zebe me, ampak po celu tece pot. Ob 13h me caka se en pregled. Vse punce so sle domov, jaz pa ostala tam. Ob 16h me najde cistilka v sobi sokirana, ker je to dnevni oddelek, al kako se temu rece? Prides, lezis in gres. Kasneje pride sestra in mi prinese odpustnico. Doma sem krvavela se 3-4 tedne. Potem se je stanje umirilo.
    Na pregledu pri osebni ginekologinji zvem da je nekaj malega se ostalo, kar se je scistilo s prvo menstruacijo.
    Baje si po teh tabletah, ki jih dobis pri splavu prvih 6 mesecev bolj ploden. Nebi rekla, od takrat se zal ne dogaja nic. Mogoce je prezgodaj za telo, ne vem… ali pa je razlog lev policisticen jajcnik. Poznam nekaj punc, ki imajo prav tako policisticne jajcnike in so normalno zanosile… tko da verjamem, da bo tudi za nas prisel srecen dan. Vsem, ki so se ali pa se se vedno borijo s podobno zgodbo pa zelim veliko srece

  • Izvenmaterničn nosečnost

    Sama sicer z zanositvijo nisem še imela težav (obakrat se je prijelo v prvo) in upam da jih niti v prihodnosti ne bo. Je bila pa prva nosečnost izvenmaternična. Že zelo zgodaj (v 5 tednu) sem dobila rjavkasti izcedek in seveda sem takoj čisto panično klicala na urgenco za več informacij, kjer mi je sestra, ki se je oglasila (na ne prav prijazen način) razložila, da čisto pretiravam, da je to vgnezditvena krvavitev in da dokler ne zamenjam v eni uri 5 vložkov, se ne rabim prihaja nikamor kazat. In ja jaz sem temu verjela in je moj rjavkasti izcedek trajal se naslednjih 5 dni. Šesti dan še je pojavila krvavitev (kot menstrualna), ki sicer ni bila zelo obila, so jo pa spremljale bolečine (tudi te niso bile kaj dosti hude – med menstruacijo imam navadno močnejše). Ker me je stanje seveda skrbelo, sem se odločila da bom poklicala na drugo urgenco, kjer so mi seveda rekli naj se čim prej zglasim pri njih.
    Ugotovili so, da v maternici ni ničesar in da sem očitno splavila.. Poslali so me domov, mi povedali, da me bojo še nekaj dni spremljale krvavitve in bolečine in me naročili na kontrolni pregled ponovno čez 14 dni. Krvavitev naslednje dva dni skoraj da nisem imela, tretji dan še je ponovno pojavila (spet, ne velika) so jo pa spremljale grozne bolečine (dejansko sem morala vzet 3 nalegesine, da je bolečina postala sploh vzdržna). In to je bilo to. Od tega dneva naprej ni bilo nobenih bolečin in nobenih krvavitev več.
    Potem na pregledu je pa sledil šok, saj sem imela nosečniške hormone (hcg), višji kot pred 14 dnevi.. Kar je pomenilo, da je bila nosečnost izven maternična. Z laporoskopijo so ugotovila da se je zarodek ustavil v jajcevodu in so mi ga tudi uspešno odstranili, seveda sem za celotno dogajanje izvedela šele po operaciji, zaradi česar je bilo čakanje na operacijo toliko bolj stresno.Psihično, sem novico o splavu sprejela veliko lažje, nevem.. Nekako me je uspela potolaži misel, da očitno plodek ni bil dovolj močen, da bi se pravilno razvijal in je posledično boljše, da se ni prijel.
    Ko sem izvedela za izvenmaternično, se mi je pa po operaciji svet na glavo obrnil. Prvo kar mi je padlo na misel je bilo to, da je bil problem v meni in da bi bilo s plodkom hipotetično lahko vse v redu.  Zdej vem, datako razmišljanje ni niti malo zrelo in pametno, samo v tistem trenutku, ko te nekaj pri zadane si pač ne moreš pomagat. Moje psihično okrevanje je pa sigurno podaljšalo se okrevanje od operacije, katero je bilo meni grozno naporno in boleče.
    Sem pa imela res srečo, ko sem po dveh mesecih in pol ponovno na testu zagledala plusek – ta plusek me je praktično spravil na mesto čez noč, je pa seveda celotna situacija vplivala tudi na to nosečnost. Sploh na prve tri mesece, dokler je še vse toliko bolj negotovo, me je res za vsako malenkost skrbelo.
    Zdaj sva s partnerjem res najsrečnejši osebi na svetu in si res ne predstavljam, koliko trpijo šele tisti, ki imajo poleg takega težkega dogodka še težave pri zanositvi. Res velik poklon. Misli mi se veliko krat zbezijo k prejsni nosečnosti, ampak najina pika zelo hitro prevzame pozornost nazaj nase in je spet vse lepo v rožicah  in s partnerjem res že komaj čakava trenutek, da jo spoznava.
    Mislim, da bo ta za naju še toliko bolj dragoceno.

  • PCOS, za enkrat brez pluska.

    Začelo se je, ko sem dobra štiri leta nazaj nehala jesti tabletke – moj takrat novi ginekolog se je ustrašil, ker imam sicer migrene z auro in sva se odločila, da raje prešaltam na mireno. Tabletke sem nehala jemati in zmenjena sva bila, da ob menstruaciji pridem po mireno. Menstruacije pa nikjer. Po devetih mesecih brez menstruacije in na novo pridobljenih 8kg mi je ginekolog po ultrazvočnem pregledu in laboratorijskih izvidih podal diagnozo policističnih jajčnikov. Takrat mi je rekel, naj se ne sekiram preveč, da bi mi sicer to lahko malo nagajalo pri zanositvi, ampak da bomo rešili ta problem, ko bomo prišli do tja (takrat si zanositve še nisva želela).
    No, začetek 2020 pa sva se odločila, da bi imela otročka, ravno, ko je moj ginekolog odšel v penzijo. Tako sva ostala prepuščena sama sebi, brez ginekologa in sredi epidemije. Sama sicer spremljam sluz materničnega vratu in začela sem uporabljati ovulacijske teste, da sem dobila vsaj približen občutek, kdaj (če sploh) imam ovulacije. V zadnjih 10 mesecih sem imela 6 ciklov, vsak popolnoma drugačne dolžine (41, 48, 78, 30, 48 in 60), sem pa (trkamm!!!) vsakič pred menstruacijo imela tudi ovulacijo. Zaenkrat sem imela dve kemični nosečnosti, kjer sem komaj izvedela, pa je otroček že šel, trenutno pa upam, da bo tokrat drugače, sem ravno par dni po ovulaciji in držim pesti za mali božični čudež in plusek, ki se bo obdržal.
    Moja zgodba (še) nima srečnega konca in me kar zaboli vsakič, ko še od kakšne slišim, kako je takoj zanosila. Saj jim privoščim, ampak si tudi sama želim lažje poti. 
    PCOS ni najlažja diagnoza, ampak ni pa tak bavbav, še vedno lahko zanosiš, tudi naravno. 
    Aja, pa mogoče še en nasvet – če je še katera na enakem mestu kot sem jaz, res priporočam kakšen program o naravnih metodah, recimo od Alison (Abili). Če boste pa kupovale ovulacijske teste, pa priporočam večje pakete, ki se dobijo na amazonu (npr easy@home, femometer…), saj so mnooooogo cenejši, kot pri nas, delujejo pa enako dobro.

  • PCOS, Klomifen in čudež

    Ze od zacetka imam neredne menstruacije. Vsake 2,3 tudi 6 mesecev. Pri 15 letih sem zacela jesti kontracepcijske in jih jedla do 27 leta, neprekinjeno. Ko sem jih nehala, so bile menstruacije spet na 2,3, 6 mesecev. Najprej je bilo receno, da imam policisticne jajcnike. Kasneje pa so izvidi potrdili pcos. Ker sem imela menstruacije tako poredko je bilo nemogoče planirati zanositev, saj sem imela le 3-5 ovulacij na leto, pa še teh nisem mogla predvideti. Še bolj se je zakompliciralo, ko sem eno leto vsak dan delala teste ovulacij in niti en test ni bil pozitiven, kljub temu, da sem v tem letu imela 5 menstruacij. Po 2 kurah dabrostona, ki naj bi mi uredil ciklus ni bilo nic bolje. 3 leta spolnih odnosov brez zascite, z zeljo po otroku, je na koncu rešil Klomifen. Ob prvi ovulaciji na Klomifenu sem zanosila. Danes imam doma enajstmesecno princesko.
    Po porodu se borim se z drugimi ginekoloskimi problemi,ampak upam da mi bo v zivljenju se enkrat namenjena sreča.

  • PCOS, neredne menstrucije, tablete in končno plus

    Kot najstnica sem imela neredno menstruacijo, ki pa se je uredila v mojih 20h predvsem zaradi uporabe kontracepcijskih tabletk. Ko sva se s partnerjem po 6h letih odločila, da si želiva postati starša sva hitro ugotovila, da ne bo tako lahko. Po ukinitvi kontracepcije menstruacije ni bilo tudi po 72 dni. Ginekologinja mi je rekla, da je to običajno po daljši uporabi kontracepcije, a me je vseeno poslala na specialisticni pregled, saj sama pri meni ni razbrala policističnih jajčnikov.
    Specialistka pa je diagnozo PCOS postavila v trenutku, rekla je:imas neredno menstruacijo, z ultrazvokom je na jajčnikih vidnih vec cist oz foliklov pa se kosmata si. 
    Hudo mi je bilo, da tega ni zaznala ze ginekologinja, ki sem jo redno obiskovala, saj sem se leta posluzevala kontracepcije v želji, da ne bi zanosila ob neprimernem času, v kolikor bi vedela, da so moje možnosti za zanositev otežene, bi se začela trudit za otroka že leta prej…
    Po dobrem letu neplodnih poizkusov zanositve in jemanja različnih tablet za ureditev cikla, sva bila s partnerjem napotena na kliniko za neplodnost.
    Tam so že pri prvem pregledu ugotovili, da so jajcniki polni cist, nadaljevala sem s hormonsko terapijo, opravila vse mozne, predvsem samoplačniške, teste, jemala prehranska dopolnila, 5x mesečno delala teste ovulacije in jemala tablete za spodbujanje ovulacije… Ko se je po dveh letih namesto minuska na testu nosecnosti prikazal plusek sploh nisem mogla verjet, da je to mogoče. In zdaj sem v 9.mescu nosečnosti.

  • Policistični jajčniki, težave z ginekologom

    Jaz imam policisticne jajcnike in pravim, da je moj otrok čudež.
    Ves čas so mi govorili, da bom težko imela otroke.. Problem je bil tudi v ščitnici.
    Menstruacijo sem imela zelo neredno, kdaj sem bila tudi po več mesecev brez.
    Takrat sva z partnerjem še pazila, no razen enkrat. In bila sem že noseča, en dva tri!
    Nisva še načrtovala otrok, ampak mi je bilo rečeno, da bom zelo težko zanosila in sem rekla, ah daj notri.
    Ker marsikatera ne zanosi takoj, ko želi se pri sebi zapre, od strahu in žalosti.
    Po porodu na prvem ginekološkem pregledu mi je ginekologinja rekla “zdaj enega otroka imate, sprijaznite se, da bo edini” jaz sem si pa samo mislila, sprijaznite se že vi, da nimate prav.
    Dekleta naj vam ginekologi/ zdravniki/kolegi ne polagajo dodatnih bremen na dušo. Zaupajte sebi, zaupajte ženski v vas. Obstaja pa že veliko izdelkov, s katerimi si lahko pomagate. Verjamem v moč misli, ker sem to izkusila na svoji koži. Verjamem, da če bi verjela 100% svoji ginekologinji, bi tezko imela otroka. Tako sem to dala enostavno iz glave in srca ven. Res pa je, da je to lažje, če otroka ne načrtuješ. Jaz ga nisem. Ženska, ki pa se trudi pa misli preusmerja večinoma v uspeh, plusek na testu.
    Ženske smo modre. Ženske smo močne, samo pozabile smo si zaupati. Vse smo preložile na bele halje. 
    Tvoje telo, tvoja moč.

    Katarina Fajfar

  • Odmisliva za nekaj trenutkov in že je tukaj plusek

    Sama imam policisticne jajcnike. Do konca lanskega leta sem jedla tabletke, zaradi izredno mocnih menstruacij in kot zascito. Po prenehanju jemanja tabletk sem na ginekoloskem pregledu izvedela, da naj s partnerjem zacneva delati na otroku ker glede na moje jajcnike ne kaze najboljse. Med karanteno v zacetku leta, sva iz meseca v mesec cakala kaj bo. Potem pa sva zaradi dolocenih stvari, ki so prisle vmes, svojo energijo usmerila v zacrtanje ciljev za prihodnje leto in se temu res posvetila maximalno. Na zanositev sva, iskreno povedano, malo pozabila. Potem pa sok v juniju, ni menstruacije in test pozitiven. Po pregledu pri ginekologinji, ki je nosecnost potrdila sva bila se kar nekaj casa v soku. Sedaj pa pricakujemo v februarju 2021, nacrti za prihodnje leto so se ponovno spremenili ampak sva vesela.

    Ko je ginekologinja povedala da zna bit tezava s hitro zanositvijo je bil sok. Strah pred neuspehom pri eni tako zivljenski zadevi. Stara sem 27, partner 28. Mlada itak, a glede na zgodbe o neuspesni zanositvi, ki se lahko zavlecejo na leta in leta, naju je bilo strah da pred 35 ne bo otrok. Nekaj mesecev je bilo napetih, ponavlajs si, sej bo, mava cas, ampak notranji glasek te opominja da bioloska ura tik taka. Tolazila sva se na nacin, da pri nama vse pride ko ni primeren cas jn ko najmanj pricakujeva, tako je bilo in s stanovanjem, avtom, sluzbama… 
    Dobila sem potem visje delovno mesto v sluzbi, on je bil na sredini solanja za castnika in sva potem nacrte spremenila, se res posvetila vsak svoji karieri 100%, ter iz dneva v dan izboljsevala financni nacrt, da bi lahko v naslednjem letu zacela z gradnjo hiske. Iskreno sem bila z mislimi tako globoko v karieri in hiski, da sem nosecnost odmislila in si rekla “ko bo, bo in takrat ko bova najmanj pricakovala”.
    Vec od spolnih odnosov tako ali tako ni bilo v najini moci. Potem pa zamujanje menstruacije, čisto nepricakovan test nosečnosti in spet strah. Strah pred tem da sva imela drugacni nacrt, res v nulo izpiljen. Strah pred tem, kaj ce je lazno pozitiven, itd. Po potrditvi ginekologinje sva potrebovala se kaki mesec da sva dojela. Potem pa itak, sreca, veselje in ponovno prilagajanje nacrtov za prihodnost. Kaj je pomagalo nevem, mogoce res to da sva res odmislila vse skupaj in se posvetila cisto tretji stvari, ker v samem zivljenskem stilu nisva delala sprememb. Mogoce pa naju spremlja samo ta “karma” da takrat ko opustiva zeljo po necem, se nama to prikaze na poti, saj je tako od najinega spoznanja, do stanovanja, nakupa avtomobila, sluzb in sedaj nosecnosti.
    Mi je hudo za vse ki se leta in leta trudijo in tega da nama je v pol leta uspelo, ne jemljeva kot nekaj samoumevnega in sva resnično hvalezna za to..

  • Kljub PCOS sem zanosila takoj

    Imam sindrom policisticnih jajcnikov. Zanosila sem brez tezav, brez kakrsnih koli pomoci, zaenkrat se nobenega splava, upam da tako ostane ;).
    Hci je stara 8m in zdaj sem ze drugic noseca.

  • Nepričakovan čudež po 2 splavih

    Vse se je začel leta 2016, takrat sem brez pretiranega truda po “nesreči” ostala noseča, pozitiven test in datum pregleda čez en mesec. Ok si rečem normalno, dva dni pred pregledom mocno zakrvavim; grem na urgenco, kjer mi povejo, da je šlo naprej. Kam naprej sm si mislila? In pol v tistem navalu čustev dojamem, ok spontani splav si mela. Se zgodi. Ni blo usojeno.
    Nekje čez cca. 1 leto spet ostanem noseča; datum pregleda normalno nekje pri 8 tednih, vse supeeeeer. MAMICA BOSTE! V službi nisem še uspela povedati, zato sem še naprej delala ponoči. Božični večer; prazna intenzivna. S sodelavko sediva in gledava nek film ko iz mene začne liti kri. Taka sveža, živo rdeča.. 
    Pokličem na urgenco in itak mi rečejo prid se pokazat nardimo UZ in še vedno vse normalno, pošlje me na bolniško in čakam redni pregled. 
    10.1.2018 pri svoji ginekologinji ležim, dela mi UZ in reče to pa nekaj ni ok, počakite malo. Ležim tm še naprej, pride še ena ginekologinja itak dojameš.
    Neki pač spet ni OK. Gledata me žalostno in rečeta Anela srček ne utripa več. KAKO PROSIM? Tisti šok kokr da bi me kdo polil z vrelo vodo. Čez par dni abrazija, ki sem jo delala v Kranju. Privat soba. Sestre noro prjazne. 
    Potem pa gremo raziskovat (moje privat ginekologinje) ugotovita da imam septum maternice. Naročijo me na poseg; to je treba zrihtat. In en teden pred posegom mi tam še neki gledajo, nardijo UZ in reče un ginekolog kri vam bomo vzeli, da se nekaj prepričam. OK, čakam. 
    Pride nazaj in reče gospa noseča ste. 
    In v tretjo je potem tukaj moj mali princ.

Ni komentarjev

    Napiši Komentar