Najprej bi rada povedala, da je čisto vse napisano zgolj moja izkušnja v porodnišnici Postojna.
Ob 00:33 me je zbudila mokra postelja,prva misel je bila, da sem sedaj prišla že do točke, ko vode ne morem zadrževati. Hodim v kopalnico, še vedno teče, jaz jezna, kaj je sedaj to! Psička Gina je celi čas okoli mene.. Sedem na školjko, lulam. Neham lulat, ampak še vedno malo teče. Vstanem, teče bolj, se pogledam v ogledalo, postala sem zelena. Voda mi je odtekla! Denis je bil v Portorožu, imel je ravno pomemben koncert nekega pevca, jaz pa mu pišem sms, namesto, da bi ga poklicala. To je zgledala tako “vofa je odtekaj” Denis pogleda telefon, prebere sms in ga pospravi nazaj v žep. Že v naslednjem momentu je dojel in me klical. Bilo je nepričakovano, saj sem bila v 37/3 tednu in 3 dni po pregledu, kjer mi je bilo rečeno, da še nekaj časa ne bo nič.
Iskati me je prišel Denisov prijatelj in peljal v Postojno, zunaj me je že čakal Denis s sestro, naredil je tako paniko kot, da je otrok že zunaj. Meni pa je odtekala voda čisto počasi in bila sem še brez popadkov.
Sledil je CTG in pregled. Na pregledu je zdravnik ugotovil, da sem odprta le 2-3cm. Ne bom lagala, ta pregled je bil tako boleč kot porod,.. na hitro, brez občutka. Zdravnik me je povprašal o porodnem načrtu. Nisem ga imela, le izrazila sem željo, da bi rodila v vodi. Rekel mi je, da to ne bo možno, ker mi je odtekla voda. Ni problema, je že tako usojeno.
Pospremili so naju v nadstandardno sobo, kjer sva imela vsak svojo posteljo, svoj obrok in televizijo. Zakaj nadstandardno? Ker je Denis želel biti ves čas poleg, če bom karkoli potrebovala. Lahko bi šla v navadno sobo in tam čakala sama, njega pa bi poklicali, ko bi se začelo. V večini porodnišnic opcija nadstanardne sobe ni možna. Po cca 3 urah so se začeli rahli popadki, ki so se vsako uro stopnjevali. Res je tako kot pravijo, ko je popadek boli, ko pa ga je konec bolečina čisto izgine. Ko so popadki bili rednejši in močnejši sem poklicala sestro, ki me je prišla pogledati. Ravno v tistem času, ko je prišla pa nisem imela niti enega popadka. Rekla mi je, ah gospa, kar počakajte še malo. Meni se je to zdel absurd zato sem zaigrala popadek in pristala v sobi pripravljena na pregled. Na tem pregledu zdravnik ni bil isti, ta se je potrudil in pogledal bolj nežno. Glej ga glej, hitro v porodno!
Pred porodno sem šla še v posebno sobo za klister. Med čakanjem je prišla moja babica, se predstavila in povprašala o željah. Povedala sem ji, da sem si želela predihavati popadke, če že ne roditi, ampak mi je že zdravnik rekel, da to ni možno, ker mi je odtekla voda. Začudeno me je gledala in razložila, da to ni kontraindikacija.
Super, torej grem v vodo! Priložim vse potrebne izvide, katere je potrebno opraviti pred rojevanjem v vodi in podpišem vse dokumente.
Denisu so dali sterilno obleko, katero mora vedno nositi partner ne glede na način poroda, če želi biti poleg. Mene so pospremili v porodno sobo, “vaau” soba je čudovita! V sobi je na voljo ogromno opcij za rojevanje: velika žoga, mala žoga, pručka, postelja na kateri je možnost roditi na kolenih, trak iz stene in seveda moj jacuzzi! Voda se počasi toči, medtem ko mi babica namešča prenosni CTG, ki lahko gre tudi pod vodo.
Popadki se stopnjujejo, zelo mi je pasalo hoditi in predihavati popadke ob steni, zato nisem šla čisto takoj v vodo. Babica me je masirala z žogo (posebno z bodicami) po križu, ker me Denis ni upal močno pritisniti. Bilo ga je strah, da me bo bolelo. Bolelo med popadki, res dobra 🙂 Bolj mu je babica kazala, bolj nežen je bil. Me božal, lupčkal, miril, vse to je zelo super SAMO TO ŽOGO PA MALO BOLJ PRITISNI V MOJ KRIŽ!
Ko so bili papadki zelo pogosti in močnejši sem se odločila, da grem v vodo. Neverjetno, kako blagodejno deluje voda na popadke. Ko rojevate na postelji, na hrbtu, je vsa vaša teža na postelji, v vodi pa lebdite in se obračate po mili volji.
Ura je bila okog 12, jedla pa nisem odkar mi je odtekla voda, tako, da ni čudno, da sem postala lačna. Na skrivaj sem pojedla piškot in si mislila saj je samo eden, za energijo! Ta piškot še danes obžalujem, nevem kolikokrat med intenzivnim potiskanjem mi je prišel iz želodca nazaj v usta. Seveda ga nisem imela časa pljuniti ven.. Ampak okej, pustimo sedaj piškote – šola zame – v bodoče ne jem med porodom!
Po slabi uri predihavanja v vodi je prišel čas za pritiskanje. Babica je imela rokavico skoraj do rame in je redno preverjala stanje. Jaz pa iz ene poze v drugo, iz druge v tretjo,.. nič mi ni pasalo, nisem se mogla namestiti. Zato sem kar na enkrat poletela ven iz jakuzzija in rekla, da odhajam domov, da imam dovolj. Babica in Denis sta se mi pa smejala, kljub temu, da sem jaz čisto resno mislila. Ja, seveda, pavza med porodom – you wish!
Babica mi predlaga, da probam ob steni, na žogi, v stoje,.. Ne, ne, ne, nič mi ni pasalo. Končno se odločim,da grem na posteljo. Se uležem na hrbet, ampak mi ni odgovarja. Babica predlaga bok, jaz gledam kakšen bok? Okej, probam! In res, super mi je odgovarjalo. Levo nogo sem imela lepo sproščeno, desno pa sem držala z roko proti trebuščku. Denis je ves čas stal za mano oz. v bližini moje glave, namreč imel je prepoved hoditi “tja”. Kar na enkrat pravi babica, da je glavica skoraj zunaj, Denis, ki pa je stal za mano reče “vidim jo”. Jaz sem si pa to seveda vzela na izi in si rekla, se bom malo spočila, kljub temu, da mi je babica še vedno govorila naj potiskam. Odlična odločitev Lara, bravo! Glavica je šla nazaj noter in spet smo na začetku. V tistem momentu sem ugotovila, da res ne gre malo pa po malo, da moram enkrat potiskati do konca in zdržati vso bolečino dokler še imam energijo in moči. Šele po temu bom lahko pestovala mojega fantka! (Mi verjamete, da sedaj jokam, ko to pišem?) In res, ob naslednjem popadku sem se osredotočila izključno na babico, na njene besede in čez nekaj sekund že imela na prsih to drobno bitjece. Presrečna sem bila, oba sva bila presrečna.
Čez nekaj minut sem porodila še posteljico. Nič strašnega, dvakrat sem potisnila in bila je zunaj. Prišel je zdravnik, pregledal posteljico in me zašil. Predno je pričel šivati, mi je dal inekcijo, da nisem čutila popolnoma nič. V sobi sva ostala še 3 ure po porodu, nato so me odpeljali na oddelek v sobo na oddelek. Denis je bil lahko z mano, še dobro uro, ker je bil ravno čas obiskov.
Odgovarjam na vaša vprašanja:
Zakaj sem se odločila za porod v vodi?
– že od majhnega obožujem vodo, potaplanje, plavanje,.. zato sem tudi hodila na vadbo za nosečnice v vodi, kjer sem tudi izvedela, da je možno roditi v vodi,
– želela sem si roditi brez protibolečinskih sredstev, ki jih v vodi ni možno dobiti,
– bolečine v vodi niso tako intenzivne kot pa na postelji,
– čudovita soba,
– manjša možnost, da pride to raztrganin.
Ali je v vodi možno iztisniti?
JA! V Postojni je možno.
Ali se v vodi porodi še posteljico?
Ne, poroditi jo je potrebno na postelji.
Koliko stane porod v vodi?
Ta moment stane 170e. Vse cene pa so obljavljene na uradni strani bolnišnice Postojna.
V kolikor pa nosečnica želi roditi v vodi in si premisli, ali pa je notri le nekaj časa storitve ne računajo.
Je voda topla?
Voda ima 37 stopinj celzija. Če traja dlje in se ohladi pa dotočijo vročo.
Kako zgleda iztis v vodi?
Babica le rahlo drži, preverja presredek. Ko otroček pride v vodo sploh ne ve, da je že na svetu, ni še v fazi da bo začel jokati. Šele, ko ga mamica dvigne in položi na svoja prsa on prvič zadiha.
Zakaj porod v vodi?
– stopnja občutka bolečin je manjša,
– sprostitev v mirnem okolju,
– sproščenost in manjši stres zate in za otročka,
– manj epiziotomij in raztrgnin porodnih poti.
Ali obstajajo kontraindikacije?
Ja, kar precej jih je. Porodnica mora biti pa zdrava in nosečnost mora potekati brez večjih zapletov.
Kontraindikacije:
– zanositev hitro po cr,
– zelena plodovnica,
– nedonošen otrok,
– dvočki, trojčki,..
– medenična vstava,
– krvavitev,
– okuženost z virusom hepatitisa B in C ter virusom HIV,
– S.A. pozitiven bris v nosečnosti,
– diabes,
– večje pomanjkanje železa v krvi
,..
Ali so kakšne dodatne preiskave potrebne?
test za virus HIV
- test za hepatitis C
In sedaj še:
moja osebna priporočila:
– poslušaj babico in naredite točno to kar ti reče,
– ko misliš, da ne zmoreš si vedno reči da zmoreš,
– in ko si rečeš, da zmoreš, si v bistvu tik pred koncem. Vsi dobimo isti občutek in to je znak, da bo kmalu porod končan.
– ne kriči, vso energijo usmeri v potiskanje,
– potiskaj, potiskaj na vso moč, ker malo pa po malo ne gre,
– v spodnjem delu poskusi biti čim več časa sporoščena, saj se boš tako odpirala hitreje in bolečina bo manjša,
– v kolikor ti ne odteče voda se v porodnišnico odpravite čim kasneje,
– na testiiranja se odpravite okoli 35 tedna nosečnosti,
– med porodm ne jej,
– v kolikor je možnost in želja naj bo prisoten partner,
– predhodno se pozanimaj o možnostih protibolečinskih sredstev in kakšne posledice lahko pustijo (pozor: Nekatere porodnišnice nimajo vseh opcij, v drugih so plačljive),
– babicam, zdravnikom in sestram točno in jasno povej svoje želje,naj te ne bo strah,
– po porodu lahko zahtevaš “prvo in zlato uro” katera je samo tvoja, od partnerja in otročka. Vse meritve lahko opravijo kasneje. V večini tega ne bodo najbolj veseli,ampak vseeno…
– študentje se morajo učit, vsak porod je za njih dodatno izobraževanje. Marsikdaj porodnica reče, da ji je bil študent v večjo oporo kot babica.
– za porod je potrebna kondicija, v kolikor ti zdravje dopušča vsak dan vsaj malo telovadi,
– če ti glasba pomaga, prinesi si CD,
– kot zadnje in najpomembnejše : zaupaj vase in VSE bo uredu!
V porodnišnici Postojna vas bodo babice zelo vesele tudi še noseče. Lahko se namreč naročite na informativni pogovor, na katerega sem šla tudi sama. Računajte pa, da je možnost, da ne boste sprejete ob uri, ker bodo imele delo.
Predhodno pokličite na +386 5 7000 720 in se dogovorite za termin.
Pozdravček iz mojega sveta ♡♡♡
